Sodišče v Italiji odločilo, da mora Netflix naročnikom vrniti denar. Kaj pa pri nas?

Italijansko sodišče je nedavno odločilo, da je Netflix oškodoval naročnike, ko je med letoma 2017 in 2024 večkrat zviševal cene. Netflix se je sicer pritožil, a če bo odločitev obstala, bo moral več milijonom italijanskih naročnikov vrniti denar.

Podobno sta že prej odločili sodišči v Nemčiji, v Španiji pa postopek še poteka. Netflix je prav v teh dneh svoje slovenske naročnike obvestil, da se bodo cene s prihodnjim mesecem zvišale. Kaj take sodbe v državah EU pomenijo za slovenske naročnike, tako Netflixa kot drugih ponudnikov pretočnih vsebin, televizije in telekomunikacij, pa tudi bank in ponudnikov elektrike?

O tem smo povprašali Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS).

Problem enostranskih sprememb cen

Tožbo proti Netflixu je zaradi enostranskega zvišanja cen na rimsko sodišče vložilo italijansko potrošniško združenje Movimento Consumatori. Sodniki so klavzule, ki so dovoljevale spremembo cen naročnin med letom 2017 in januarjem 2024, ocenili kot nepoštene in zlorabne. Kot pravijo pri združenju potrošnikov, so ti pogodbeni pogoji nični, ker niso navajali upravičenega razloga za zvišanje cen.

"Netflix je eden od primerov, kjer se cene spreminjajo enostransko in brez zadostne transparentnosti. Gre za vzorec, ki ga pri ZPS dobro poznamo, ne le pri platformah za pretočne vsebine, ampak tudi pri dobaviteljih elektrike, bankah in drugje," je za N1 povedala vodja pravne pisarne na ZPS Petra Lovišček.

Kot pravi, tudi potrošniške organizacije v Nemčiji in Španiji to področje aktivno naslavljajo, pri ZPS pa pozorno spremljajo njihove izkušnje in rezultate ter preučujejo možnosti, ki so v slovenskem pravnem sistemu smiselne in izvedljive.

Netflix zvišuje cene naročnin v Sloveniji

Netflix je prav v teh dneh svoje slovenske naročnike obvestil, da se bodo cene s prihodnjim mesecem zvišale. Cena paketa premium se bo zvišala z 9,99 evra na 10,99 evra, cena standardnega paketa pa s 7,99 na 8,99 evra.

"Odločitev italijanskega sodišča v primeru Netflix je pomembna, saj potrjuje nezakonitost neutemeljenih in enostranskih dvigov cen in kršitev zakonodaje o varstvu potrošnikov," je poudarila Lovišček. Kot pravi, so take sodne odločitve sicer formalno zavezujoče le v državi, kjer so bile izdane, a imajo lahko pomemben vpliv na razvoj sodne prakse tudi v drugih državah članicah EU.

Pogajalska moč potrošnikov je zelo omejena

Kot rečeno, postopki proti Netflixu potekajo tudi v drugih državah EU. Sodišči v Berlinu in Kölnu sta odločili, da so spremembe cen na podlagi generičnih formul nične, ker uporabnikom ne omogočajo razumevanja dejanskih razlogov za povišanje stroškov. Odločitvi nemških sodišč temeljita na evropski direktivi o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Ta potrošnike v EU varuje pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji, ki ustvarjajo prekomerno neravnovesje v korist podjetij.

ZPS potrošnikom svetuje, da so pri sklepanju naročniških razmerij pozorni na določbe, zapisane v splošnih pogojih. "V praksi pa je treba poudariti, da je pogajalska moč potrošnikov pri tovrstnih pogodbah zelo omejena, saj gre praviloma za standardizirane splošne pogoje, na katere posameznik ne more vplivati," pravi Lovišček in dodaja, da je tako potrošniku na voljo le odločitev, ali bo storitev sklenil ali ne. "To je v luči tega, da so določene vsebine na voljo le pri določenem ponudniku, in tega, da se podobnih nezakonitih praks poslužujejo tudi drugi, bolj kilava izbira," je poudarila.

(Ne)moč kolektivnih tožb

Predsednik Movimento Consumatori Alessandro Mostaccio je napovedal, da bodo, če Netflix ne bo takoj znižal cen in strankam povrnil stroškov, sprožili skupinsko tožbo, da bi vsem uporabnikom zagotovili povračilo neupravičeno plačanega zneska.

ZPS je v Sloveniji v sodelovanju z Vseslovenskim združenjem malih deležnikov (VZMD) vložil kolektivne tožbe zoper telekomunikacijske operaterje. V tožbe se je aktivno vključilo več kot 9.000 slovenskih naročnikov, potencialno oškodovanih pa naj bi bilo veliko več, celo 1,5 milijona ljudi.

Tožbe so bile vložene spomladi 2023, a postopek na sodišču še ni stekel. Kot pravi Lovišček, so po treh letih od vložitve še vedno v fazi odločanja sodišča o dopustitvi tožb.

"Žal v Sloveniji sistem kolektivnih tožb ne zaživi. Postopki potekajo zelo počasi – od vložitve tožb zoper operaterje so minila že več kot tri leta, od vložitve drugih kolektivnih tožb pa še več, pri čemer pri večini zadev sodišče še vedno ni odločilo niti o njihovi dopustitvi," je navedla pravnica ZPS. "To pomeni, da vsebinska obravnava zadev še sploh ni stekla, zato potrošniki za zdaj še ne morejo pričakovati konkretnih odločitev ali povračil," je pojasnila.

Je pa ZPS že formalno opozorila predsednika Vrhovnega sodišča na resne sistemske pomanjkljivosti pri izvajanju Zakona o kolektivnih tožbah (ZKolT), ki ogrožajo učinkovito uresničevanje pravice do sodnega varstva oškodovanih potrošnikov, je še dodala.